Za omahljivce: 18. Liffe_ – Grušč 200 & Beg v Brighton

Podeželja so hecna stvar. Predvsem pa, če si mnenje o njih ustvarimo na podlagi filmov kot so Deliverance ali Texas Chainsaw Massacre. Ti filmi so nam prikazali podeželja kot leglo retardiranosti, nazadnjaštva ter seksualne sprevrženosti. Mestni človek, ki naleti na ta drugačen svet, vedno potegne kratko. Tam enostavno veljajo drugačna pravila, vsi pa doživijo isti tretma mučenja in izžvljanja ne glede na to ali gre za poslovneže ali pa le za navadne glasnike hipijade. A Grušč 200, novi film Alekseja Balabanova, gre še naprej in pravi da na ruskem podeželju niti ne zaleže, da je tvoj oče pomemben lokalni komunistični veljak – kar je informacija, ki jo njegova hčerka večkrat pove svojemu ugrabitelju. Ugrabi jo polkovnik Žurov, ki si jo okliče za ženo in odpelje domov. Kar sledi je serija perverznih, pretresljvih in sadističnih maltretiranj, ki vsaj enako udarijo na želodec, kot na gledalčevo psiho. Doživimo pravcati psihični teror, proti kateremu vse, kar smo videli v Chainsaw Massacru izpade tako ameriško in že naravnost cirkuško. Grušč 200 opisuje dogajanje v Sovjetski Zvezi leta 1984, torej v času, ko je velik sistem že razpadal po vseh šivih. V tem kontekstu se vijejo prave majhne drame, stranpoti človeške duševnosti in pretresljivi dogodki, v katerih med drugim spoznamo še profesorja “znanstvenega ateizma”, ki z grozo ugotovi, da na ruskem podeželju bog še obstaja in da dialektični materializem tam nikoli ni pognal korenin.

Zelo mračna študija določenega zeitgeista, s polno mero pesimizma, ki gledalca ne more pustiti hladnega.

V podobnem, neusmiljenem tempu se začne tudi angleški film Beg v Brighton (From London to Brighton), kjer že na začetku gledalec pade v dogajanje, čeprav ne ve natanko zakaj gre. Dve ženski, 12 letna Joanne ter prostitutka Kelly planeta v WC in se kulirata od stresa. Panika, nepovezani opisi nekega dogodka in veliko strahu, je le nekaj nians človekovega vedenja, ki se na začetku razgrnejo pred gledalca. Film je kot mozaik, ki si ga gledalec počasi sestavlja v glavi. Gledalec se postopoma seznanja s preteklimi dogodki, ki so pripeljali do tega, da Joanne in Kelly morata bežiti. Obe bežita pred Derekom, zvodnikom od Kelly, ki ju mora pripeljati Stuartu, lokalnemu mafijcu. Zakaj ravno njemu izvemo iz množice pretresljivih flashbackov, ki se dotikajo življenja na ulici, pedofilije ter skrivnostno umorjenega Stuartovega očeta. Ostalo je napeto zasledovanje, pravcati psihotriler, poln realizma ter detajlnih študij marginalnega življenja. Film z vso silo butne v gledalca in ga ne spusti iz svojega objema. Močan film, s spravljivim koncem.

Uradna stran Liffe festivala.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s