I LOVE Ennio Morricone

51kapvmgwpl_sl500_aa240_.jpg51pemym084l_sl500_aa240_.jpg413yzmxeg0l_sl500_aa240_.jpg

Težko določim točko nič moje fascinacije in ljubezeni do Morriconeja, a mislim, da se je vse skupaj začelo z njegovo glasbo za Leonejeve vesterne. Kombinacija strumnih in dramatičnih zvokov ter uporaba  raznih primal človeških glasov me je najprej prikovala k filmom – in se z njimi združila v nedeljivo celoto – nato pa še pred domačo stereo napravo, me spremljala na mojih vožnjah z avtom in me praktično dobro leto spremljala skozi moje vsakdanje življenje. Glasbo iz Leonejeve trilogije vesternov znam praktično na pamet, a moje raziskovanje Morriconejevega glasbenega sveta, se je tu šele začelo. Moja pot me je vodila do veličastnosti glasbe iz filma Once upon a time in the West, kot tudi k bridkosti in melanholiji Once upon a time in America. Vmes sem si privoščil tudi še ekscentrično in skoraj že psihadelično izkušnjo z A Fistful of Dynamite, nato pa še malo hudomušnih ter navihanih zvokov iz filma My name is Nobody.

Naslednje postajališče je bila kompilacija Mondo Morricone: The Trilogy. Ti 3 CD-ji zajemajo glasbo, ki jih je Morricone naredil za razne, večinoma obskurne, dandanes pa kultne italijanske filme iz sedemdesetih letih. Na njih slišimo predvsem Morriconejevo “pop stran”, njegovo ljubezen do prijetno kičastega in pisanega, kot vedno pa tudi tukaj fascinira brezbesedni vokal Edde dell`Orso, ki glasbi dodaja prijeten erotični naboj. Morricone me je s pomočjo te kompilacije pripeljal do razpotja, pravcate delte novih imen in filmov – k Argentu, Fulciju, Lenziju, Bavi, Danger Diabolik, v svet pisanega kulta šestdesetih in sedemdesetih, v giallo vode, psihotrilerje, grozljivke, italijanske zombi filme itd. – v fascinanten svet kiča in thrash kina, v katerem se še danes najboljše počutim.

1.jpg3.gif4.jpg

Tretja velika skupina Morriconejevih stvaritev se naslanja na njegovo afiliacijo do mračnih in eksperimentalno naravnanih zvokov. Gre torej za Morriconeja “raziskovalca”, za ustvarjalca učinkovitih in srh vzbujajočih klavstofobičnih mojstrovin, ki se spogledujejo s free-jazzom, spet drugič s psihadeličnimi vzorci, spet tretjič pa le zlobno lebdijo nad poslušalcem. V to skupino spadajo npr. soundtracki za prve tri Argentove filme (The Bird with the Crystal Plumage, Cat o`nine Tails, 4 Flies on Grey Velvet, kot tudi glasba iz Fulcijevega A Lizard in a Woman` Skin. To področje pa več kot odlično pokrivata dve kompilaciji: The Thriller Collection in Crime and Dissonanceslednja je izšla pri Mike Pattonovi založbi Ipecac, ki vedno znova citira Morriconeja, kot nekoga, ki je zelo vplival na njegovo ustvarjanje.

Morricone je v svojem življenju uglasbil približno 500 filmov različnih žanrov. Doma imam 22 njegovih CDjev, kar je približno 4,4 % celotnega opusa oziroma še manj, če odštejem kompilacije. A ne glede na majhen odstotek, z njimi vseeno pokrivam vse barve njegovega obširnega ustvarjanja. Še vedno pa iščem kompilacijo, ki bi dobro pokrivala glasbo, ki jo je naredil za približno 30 špageti vesternov – za zdaj si sam zadovoljivo zbirko naredim iz treh različnih kompilacij.

Danes Morricone koncertira v Križankah. Verjetno ni potrebno omenjati, da bom tam. 79 eurov za karto? Drobiž, če upoštevam, da za ta denar dobim eno izmed najpomembnejših glasbenih imen zadnjih 50 let.

Advertisements

4 thoughts on “I LOVE Ennio Morricone

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s