Glasbeno 2010: 1.del – The “Indies”

The Drums – The Drums


Je že res, da ko od skupine The Drums odštejemo vse vplive, torej The Smiths, The Cure, Joy Divison, The Beach Boys in – ter predvsem – čigumi petdeseta, od njih ne ostane veliko. V rokah nam ostane “le” skupinina zmožnost sintetiziranja prepoznavnih prvin prej naštetih velikanov v spevne in nalezljive celote – le-to se sicer z vidika originalnosti in individualnosti zdi malo, a vseeno, tako melodičnih komadov, ki tako prepričljivo brenkajo na strune glasbene zgodovine (in nostalgije) ne srečaš vsak dan!

Beach House – Teen Dream


V boljšem svetu bi skupina Beach House kraljevala na lestvicah in se vrtela po radijih širom sveta. Teen Dream je namreč melodičen in mladosten, rahlo vznesen, predvsem pa “radijsko priden”, neškodljiv, torej takšen, da ne bi motil ljudi med vsakodnevnimi opravki. Ja, Beach House so indie in hip, a tudi bankabilni in s svojo predvidljivostjo in neškodljivostjo le dve ulici stran od MOR sedemdesetih – torej od skupin kot so Fleetwood Mac. Grozljivo, vem, a zaenkrat so Beach House še na pravi strani kiča.

Vampire Weekend – Contra


Pozor, pozor, nevarnost cukra! Vampire Weekend znajo še vedno delati spevne in simpatične pesmice, a so tokrat tisti karibski pop feeling, ki je krasil prvenec, ovili v rožnato sladkorno peno. Z albumom Contra smo tako razkrili prave korenine skupine – ne David Byrne, Paul Simon je njihov bog!

LCD Soundsystem – This is Happening


Kako dolgo lahko post-punk vlačiš po plesišču? Ne dolgo, This is Happening je tretji (in baje zadnji) album projekta pod taktirko Jamesa Murphyja, ki tudi tokrat nabrito ropota in se sprehaja med introspektivnim ter ironičnim. Tokrat z albuma veje kovinsko modra, izpostaviti pa je potrebno dva Murphyjeva poklona “herojem” – All I Want je za Bowieja, Somebody’s Calling Me pa za Briana Ena. Berlin pozdravlja!

Lower Dens – Twin-Hand Movement


Zna se zgoditi, da bo letos prvenec skupine Lower Dens, zaradi močnejšega zaledja imen kot so Interpol, Arcade Fire in The National, ostal na “suhem”. Popravljam morebitno krivico in dodajam: Lower Dens so post-punkersko minimalistični, shoegazersko atmosferični in krautrokično obrobljeni. Upam, da bo to dovolj za spodbuditev radovednosti.

Future Islands – In Evening Air


Tudi Future Islands – podobno kot na tisoče ostalih skupin – rovarijo po zapuščini post-punka in new wavea, a se izognejo vsem čerem takšnega početja. Na daleč se namreč ognejo poskusov poustvarjanja črnine Joy Division ter registrov Iana Curtisa. Skupina sicer je post-punkersko minimalistična, a tudi – predvsem zaradi hrapavega in histeričnega vokala – nenavadno robustna, zvokovno “polna” in nagnjena k ustvarjanju “himničnih” občutkov.

The Walkmen – Lisbon


The Walkmen so eni izmed tistih, ki bi si zaslužili več pozornosti. Stojijo v drugi, ali celo tretji vrsti, in pač mimo velikih naslovov delajo svojo stvar. Dobri so, mogoče celo predobri za oznako “indie”. Imajo nekakšen retro prizvok, a so hkrati tukaj in zdaj. Glas pevca, njegova barva in mestoma tudi način petja spominjajo na mladega Dylana. The Walkmen so urbani in romantični obenem, v srednjem veku pa bi bili verjetno potujoči trubadorji.

Advertisements

3 thoughts on “Glasbeno 2010: 1.del – The “Indies”

  1. opa, tale obračun sem pa zgrešil. zanimivo, lower dens mi je čisto ušel, nekaterim pa moram dati več priložnosti. je užitek brati te prispevke, kratko, neeklektično in udarno – kot rock’n’roll. me zanima, kakšne rubrike in izdelke še skriva tvoj načrt. heh.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s