Glasbeno 2011, četrtič (in zadnjič)

Jűrgen Műller – Science Of The Sea

Odkritje leta ali hec leta? Leta 1979 je Jürgen Müller, takrat študent oceanografije na univerzi v Kielu, spremljal filmsko ekipo, ki je snemala dokumentarec o onesnaževanju oceanov. Ta izkušnja ga je tako zaznamovala, da se je odločil, da bo posnetke opremil z glasbo – z lastno seveda. V okoliški šoli in pri prijateljih si je sposodil nekaj opreme ter se lotil ustvarjanja. Med letoma 1981 in 1982 je tako nastalo dvanajst »morskih« vinjet. Posnetki so pod imenom Science of the Sea izšli v nakladi 100 kosov, ki pa so jih večinoma dobili v roke prijatelji in znanci. Album je nato potonil globoko v pozabo – vse do letos, ko je bil ponatisnjen. Lepa, skorajda že romantična zgodba o izgubljenem albumu je privlačna in daje glasbi poseben sijaj. A dajmo malce razbiti romantiko. Že takoj po (ponovnem) izidu so se namreč pojavila razna ugibanja. Ali je res nastal takrat, malce premoderno, da vse skupaj zveni, pa vse do tega, da na univerzi v Kielu ni bilo nikoli nobenega Jürgena Müllerja. Kakorkoli že, kar ostane je glasba, in ta je lahka, zračna in slikovita. Nostalgični sintiji album pozicionirajo blizu berlinske »kozmične« šole (Klaus Schulze in Tangerine Dream) in sodobnih imen, ki se naslanjajo na vzornike iz tistega časa (Emeralds, Forma, Mist, Dolphins in the Future itd.). Kompozicije nimajo izrazitih melodij, bolj so usmerjene na teme, na vzdušje, ki ga izražajo. Sicer pa naslovi govorijo zase: Sea Bed Meditation, Marine Technology, Coral Fantasy itn. Nostalgično – ne glede na to, ali je staro trideset ali le eno leto.

Sandwell District – Feed Forward

Ob vseh novotarijah, ki se zadnja leta pojavljajo v plesnem kotičku, se hitro pozabi na »klasiko«, na dobri stari techno. Sandwell District črpa svojo zvočno identiteto iz že omenjene zvrsti, a v modernem duhu, torej ničkaj puristično in ozko. Tako se brez zadržkov na trde, skorajda že arhetipične beate lepijo koščki ambientalnih prostranstev, prostor pa še dodatno oblikujejo industrijski meteži in duberski odmevi. Minimalistično, zadržano in mračno. Za poplesavanje v zapuščenih tunelih.

Four Tet – Fabric 59

Kieran Hebden, ki se je kalil v postrockerskih Fridge, lani pa izdal čislani album There is Love in You, je svojo glasbeno širino in eklektičnost že dokazal z miksoma za seriji Dj Kicks in Late Night Tales. Za Fabric 59 pa je spustil na plano svojo plesno obarvano dušo. Prav možno je, da bo ta miks postal antologijski; zajema vse pomembnejše dogodke v plesni glasbi v zadnjih desetih letih. Garage, 2-step, dubstep in še vsaj 10 ostalih zvrsti je združenih v tekočo, za plesišče namenjeno celoto, ki pa dobro deluje tudi doma med štirimi stenami. Feel da Vibe.

The Roots – Undun

To je to, esenca hip-hopa, album, ki je v celoti osredotočen na posredovanje zgodbe in življenjskih resnic. Undun je konceptualno zaokrožen izdelek, aranžmajsko bogat, poln eksistencialističnih verzov in reperjev, ki svoje poslanstvo jemljejo resno. Uvod, deset pesmi in za zaključek še trije simfonični obrati. Undun je album, ki prepriča s pod kožo lezečimi refreni, elementi soula in jazza, predvsem pa z zavzetostjo in iskrenostjo sodelujočih. Takšnih skorajda ne delajo več.

Surgeon – Breaking The Frame

Angleški starosta techna je po 13 letih končno izdal svoj novi album; na njem ostaja zvest svojim koreninam, torej technu s pridihom rožljanja industrijskih obratov. Album prekipeva od težkega mehanskega vzdušja, trdih beatov in železnih sekvenc. Surgeon v svoj zvok vključi tudi nekatere novejše prakse (npr. dubstep ritme), na celotni dolžini pa spretno ohranja ravnovesje med konkretnim in abstraktnim. Breaking The Frame nikakor ne “preseže okvirjev” že slišanega, a vseeno predstavlja vznemirljivo vajo iz tokov izven plesišča.

Advertisements

2 thoughts on “Glasbeno 2011, četrtič (in zadnjič)

  1. Lepo, da se na tvojem seznamu znajde tudi kaj hip hopa, toda malo zatežene zadeve si zbral. Isto velja za Shabazz Palaces. Kaj ti nuca, da je kao kvalitetno, če je tečno pa zamorjeno.

    In omenjal si Jay-Zja, kao da je on komeercialen. Jay-Z je okej, pravi drek so Drake & Co.

  2. No, najprej sem odprla tale formular za komentarje, da bi spet pohvalila blog, ki ga zdaj že prav dnevno pregledujem za nazaj 🙂 Feel da vibe je ravno toliko priklical glasbo, da je ni treba dat na zvočnike 🙂

    se pa Iztok ne morem strinjati s komentarjem o Shabazz Palaces – plošča je malo temačna in na prvi posluh je bila tečna tudi meni… sploh si nisem predstavljala, da bo kasneje prišlo to noro navdušenje nad Shabazz Palaces. Vsako novo poslušanje me je pripeljalo do razumevanja posameznih delčkov plošče, ki se napajajo kdo ve kje vse (še raziskujem, hehe), hkrati pa ima tako značilno svoj zvok in tiste pozitivne momente, da sedaj, ko se je v zadnjih mesecih zavrtela že večkrat, lahko rečem le, da zagotovo sodi med boljše plošče preteklega leta.

    Ampak razumem, vsak ima svoje mnenje 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s