Glasbeno 2012, prvič

41BPUCsXKlL._SL500_AA300_

Actress – R.I.P

Actress je eden izmed tistih, ki v produkcijo elektronske glasbe poskuša vnesti malce nepredvidljivosti. Tudi novi album je ohlapno vezan na dubstep in techno, a se hitro razraste v vse smeri, saj Cunningham rad komplicira in vijuga. Izogiba se pretirani nazornosti, pravtako pa na novem albumu kaže ambicije in pretenzije za nečim »več«. R.I.P zaradi tega včasih zveni preveč samozadostno in ezoterično ter bolj kot na zaokrožen izdelek spominja na skupek osnutkov – a našteto ne moti preveč, kajti: tukaj je na delu nekdo, ki poskuša hoditi po manj prehojenih poteh. In včasih je to – ne glede na rezultat! – dovolj.

51-V3GkIJvL._SL500_AA300_

Raime – Quarter Turns Over A Living Line

Ali je to dubstep, upočasnjen in slečen na najosnovnejši sestavini, torej na beat in »ozadje« ali pa imamo na prvencu dvojca Raime celo opraviti z reinkarnacijo minimalističnega in nihilističnega post-punka anno 1979? Raime se podobno kot Demdike Stare gibljejo v okultnih in mračnih filmih, a dodajajo vonj zapuščenih industrijskih obratov. Brez upanja in svetlobe. Ostaja le samodejno gibanje zloveščega bitja, ki globoko v rovu škrablja in se trudi priti na površje. Slušalke so obvezna oprema!

41jU9jwQ45L._SL500_AA300_

Can – The Lost Tapes

Nemška skupina Can, ki je bila na vrhuncu ustvarjalnih moči pred dobrimi štiridesetimi leti noče in noče iz mode. Vsako leto se jo ohranja med »živimi« in omenja kot referenco iz ust vseh skupin, ki v rock glasbo pošiljajo eksperimentalne impulze. Zbirka The Lost Tapes vsebuje 30 še neizdanih pesmi, največ iz skupininega najbolj vznemilrjivega obdobja (1968 do 1972). Pri omenjeni zbirki najbolj fascinirata dve stvari:  a) to, da je v predalu ostalo toliko kvalitetnega materiala, ki za ničemer ne zaostaja za njihovimi najboljšimi albumi, kot tudi, b) da skupina tudi po desetletjih še vedno zveni vitalno in izzivalno. Für Immer!

61AU9kfDxfL._SL500_AA300_

Yakuza – Beyul

Yakuza je ena izmed tistih skupin, ki ji ne zamerim, da vedno zveni isto. Podobe opustošenja in propada rišejo tako dobro, da so tudi z novim albumom prišli na moj seznam. Sestavine so znane: zaklinjajoč glas, gromke kitare in usklajen saksofon. Svet je spet tik pred koncem, zidovi paradiža se že podirajo, in če bo letos res konec, bo Beyul več kot odlična spremljava! Omenjeni album sicer ni tako apokaliptičen kot prejšnji Of Seismic Consequence, a premore dovolj “hudirja” za prevetritev zvočnikov.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s