Kategorija: Best of 2007

Best of 2007 – Filmi, ki sem jih gledal v letu 2007 in ki nikakor niso samo iz leta 2007

Moje filmsko leto 2007. Ožji izbor.

51v0j1tmr0l_aa240_22.jpg

Končno sem pogledal originalni Solaris, kateremu ne bi škodilo, če bi bil za eno uro krajši, v kriminalki The Wicker Man (seveda originalu!) sem izvedel, kaj se zgodi, če se pečaš s pogansko kulturo, med pozabljenimi filmi izbrskal kontroverzni Cruising, kjer se Al Pacino potika po gay sceni, začel videti smisel v Mean Streets, se spoznal s francoskim novim valom (Breathless), pogledal tretjič – in za dolgo časa zadnjič – Apocalypse nowRedux, bil očaran nad starim japonskim filmom Harakiri, našel pesimistično odo tehnologiji Demon Seed, iz zgodovinske pozabe potegnil poljski arty science fiction On the silver globe, krpal luknje pri Argentu in Fulciji (z zmerno dobro Opero ter dokaj slabima City of the living dead ter New York Ripperjem), sprejel Scarfacea končno kot enega izmed svojih najljubših, si pogledal še kultni Dawn of the Dead, ter obnovil mojstrski Fight Club.

51sh0wf25wl_aa240_.jpg

Pravtako sem s Casino Royalom spet dobil zaupanje v James Bonda, se (predvsem) vizualno naslajal nad 300, izgubljal čas s filmi kot sta Stealth in Into the blue, bil zelo razočaran (glede na prvi del!) nad The Hills Have Eyes 2 in Colour me Kubrickom, užival pri neo-noiru Bricka, videl prvo dobro Saw instalacijo (Saw 3) ter se čudil ob precenjenih Children of men, Pan`s Labyrinthu, Bournovi trilogiji, Little miss sunshine ter totalno nepotrebnih Snakes on a plane. Bil sem tudi zgrožen ob neoriginalnosti filma Captivity, videl, da tudi Justin Timberlake zna igrati (Alpha Dog, Black Snake Moan), izbrskal tragični in krvavi May, še enkrat videl, da Christian Bale ne more igrati v slabem filmu (Harsh Times), dobil vpogled v življenje Junga (The soul keeper), vzljubil Coline Serrau (Start Walking) ter videl zelo originalni Bubba ho-tep.

51t9is8del_aa240_33.jpg

Doživel sem tudi nadrealistični show Johnny Deepa v Tretjih Piratih, bil resen ob Ricky Bobbyju in malce bolj nasmejan pri Blades of Glory, bil v manjšini, ki jim je bil všeč The Good Shephard ter v večini, ki jim je bil všeč Petelinji zajtrk. Bil sem zadovoljen ob Syriani in malce manj ob Blood Diamondu, zmajeval z glavo pri The Fountain, bil začaran s strani Aelite, kraljice Marsa, priklenjen ob ekran pri 28 Days Later, pričakoval več od Vacancy, smejal pri Buffalo Soldiersih in Blaculi ter si končno upal pogledati Hellraiserja.

Našel sem tudi svojo novo zajebantsko trilogijo v Ocean`s 11, 12 in 13, videl moje nove najljubše akcionerje (Transporter, Transprter 2, Crank in Danny the Dog), bil zmeren fan Grindhousea, trepetal ob Klopki in Gruzu 200, bil zelo navdušen nad Jar Cityjem ter si upal v območje eksperimentalnega filma (13 jezer). Ogledal sem si tudi Maškarado in Instalacijo ljubezni, dva zelo kul slovenska filma, bil na Antarktiki s pingvini (March of the Penguins), užival ob simpatičnem Knocked Up-u ter dal Vonneguta spet na prioritetno listo branja (Mother Night).

Videl že drugič Blade Runnerja v kinu… in prvič po nekaj letih zdržal celo leto brez Sergio Leoneja

Advertisements

Best of 2007 – Glasbeni albumi, ki sem jih v letu 2007 največ poslušal

Moje glasbeno leto 2007. Izbor. Brez vrstnega reda.

39246inrainbows.jpg

Radiohead – In Rainbows

Kid A in Amnesiac sta bila prelomna, Hail to the Thief baročna stagnacija na zelo visokem nivoju, In Rainbows pa kljub nekaterim spremembam (manj elektronike, več kitar) ostaja na preverjenem terenu že slišanega melanholično-sivega. Brez revolucije, a vseeno še vedno zelo dobro.

35536kala.jpg

M.I.A. – Kala

To ni hip-hop. To ni dancehall. Je oboje in še kaj zraven. Mogoče to lahko še najenostavnejše rešimo z besedno zvezo urbana glasba, torej z zvezo, ki ne pove veliko, a obenem da vedeti, da imamo opravka z eksplozivnimi ritmi ter besedili s politično konotacijo. Prava džungla zvokov, v kateri se skrivajo plemenska tolkala, posemplani The Clash in The Pixies, repajoče sirote iz Šri Lanke, neutrudljivi Timbaland ter kopica drugih elementov, zaradi katerih Kala diši po “ulici”. Udarno!

puna-syndicate-ep.jpg

Puna Syndicate – EP

Slovenca. Organski instrumentalni hip-hop z “živimi tolkali”, ki pa z vsakim ritmom posega še na področje afrobeata, duba, minimal jazza in elektro-funka. Zelo obetajoče!

29859stardestroyer.jpg

Alex Delivery – Star Destroyer

Ta skupina zmore vse. Folk, elektronika, rock, music concrete, krautrock. Eni izmed mnogih vzorov: Can in Neu!.
various-artists-signia.jpg

Pure H – Signia

Deset priredb enega komada primorske skupine Pure H. “Krivci” so: Eraldo Bernocchi, Dj Surgeon, P.C.M., KK Null in še mnogi drugi. Dark ambient, industrial, drum & bass, noise, minimal. Vse, kar lahko ponudi moderna elektronska glasba, na enem mestu!

31749cross.jpg

Justice – Cross

Francozi spet na udaru! Tokrat z umazanim elektro pogonom Justice, ki na svojem prvencu plesno glasbo do iznemoglosti melje, lomi, filtrira in centrifugira. Robato in privlačno mračno!

panda-bear.jpg

Panda Bear – Person Pitch

Verjetno najboljša sončna pop psihadelija po Beach Boysih. Kompleksen, večplasten album, s prelepimi melodijami!

burial.jpg

Burial – Untrue

Dubstep. Ena izmed bolj zanimivih frakcij elektronskih produkcij zadnjih nekaj let. In to je trenuten vrhunec tega gibanja: Burial, skrivnostni angleški producent, čigar identiteto pozna le peščica ljudi. Untrue je kompleksna celota prestopajočih se ritmov, mračnih zvočnih kolažev in žalobnih vokalnih samplov. Melanholično.

prins.jpg

Prins Thomas – Cosmo Galactic Prism

Miks leta! Prins Thomas je norveški producent, ki je za pričujoča dva CD-ja zbral najbolj bizarne in obskurne komade iz glasbenene zakladnice. Vohunski funk, easy listening, claydermanski kič, utripajoč elektro, deep house, big band orkestri, bebavi lo-fi eksperimenti, synth-disco in še vsaj sto drugih zvrsti v kontinuiranem poteku. Sproščujoče in plesno hkrati!

Stylusmagazine R.I.P. oziroma kako že konec oktobra dobiti lestvico najboljših glasbenih albumov leta 2007

Ena izmed mojih najljubših internetnih strani, Stylusmagazine, ki mi je vsakodnevno prinašala sveže recenzije iz glasbenega ter filmskega sveta je 31. okotobra prenehala delovati. Zato so morali seveda že predčasno objaviti lestvico najboljših komadov, albumov, ponovnih izdaj albumov ter filmov leta 2007.

Tu se bom osredotočil le na lestvico najboljših 50-ih albumov leta, ostale zadeve si lahko preberete na njihovi strani, obenem pa tudi priporočam brskanje po njihovem zelo bogatem arhivu.

Lestvica je kot vedno sestavljena iz čistih muh enodnevnic, torej imen, za katere verjetno ne bomo več nikoli slišali, iz nekaterih bolj uveljavljenih imen ter seveda iz prgišča “ta velikih”, ki se jih je letos vlačilo po vseh časopisih. A na splošno je celotna lestvica dokaj nespektakularna, kar kaže, da smo letos (spet) imeli bolj ubogo glasbeno leto. Po pričakovanjih so se med najboljšimi znašli novi Radioheadi (čeprav sem mislil, da bodo uvrščeni še višje), presenetljivo visoko se je znašel tudi dokaj precenjeni The Field, M.I.A. je kul ter zasluženo med najboljšimi, Kanye West je videl tudi že boljše čase, Panda Bear pa je postregel z enim izmed najlepših albumov letošnjega leta. In prvo mesto? Malce presenetljivo – obupno precenjeni LCD Soundsystem.

Na lestvici pogrešam še npr. imena kot so Animal Collective, Beirut, Black Dice ter ene izmed mojih favoritov letos, skupino Alex Delivery, drugače pa se na njej nahaja večina letošnjih pomembnežev ( npr. Patrick Wolf, Low, Menomena, El-P, Of Montreal, Battles, !!!, Caribou, Dälek, Liars, Justice, Arcade Fire idr.). Ne smemo pa seveda pozabiti, da ta lestvica vključuje le albume, ki so izšli do 31. oktobra.

Me zanima kakšno lestvico bo sestavil Pitchfork.