Kategorija: Najljubši

Naj #2: Biosphere – Cirque (2000)

Razlog, zakaj mi je ta album pri srcu, je v osnovi najširše narave: enostavno rad imam elektronsko glasbo. Že od nekdaj so mojo domišljijo bolj burili umetno generirani zvoki, a je tudi to področje postalo hitro nepregledno. Autechre, Fennesz, Monolake in Murcof je le nekaj posameznikov neplesne elektronske glasbe, ki imajo prepoznaven zvok in osebnost, torej tisto nekaj, kar jih loči od stotine podobnih. Rad jih poslušam, a med najljubše uvrščam le Geira Jenssena, ki ustvarja pod imenom Biosphere.

Jenssen je bil v osemdesetih član skupine Bel Canto, na začetku devetdesetih pa je začel izdajati albume kot Biosphere. Prvenec Microgravity (1991) so recenzenti odložili v predalček ambient techno, že z drugim albumom Patashnik (1994) pa je Jenssen na nekaterih zapisih zaplaval bolj prosto in neoprijemljivo. V tem obdobju izide Novelty Waves, pesem, s katero je prodrl do širšega kroga poslušalcev. Omenjena pesem je bila uporabljena v reklami za eno zelo znano znamko kavbojk.

Naslovnice nekaterih njegovih albumov povedo že pol zgodbe o glasbi. Substrata (1997) in Cirque (2000) sta v tem smislu enoznačna. S snegom pokrite gore ali pokrajine in s tem asociacijsko povezani fenomeni kot so nizke temperature, sneg in veter. Jenssen v svoji glasbi odslikuje lastnosti (nevarnosti in lepote) pokrajine v kateri živi (okolica Tromsa) in svetov, po katerih se potika kot zavzet alpinist. Sicer večina čisla njegov album Substrata, a je meni veliko ljubši Cirque. Smatram ga za bolj zaokroženega in koherentnega. Prav tako omenjeni album vsebuje vse njegove ključne produkcijske prijeme: široka ambientalna prostranstva z glasovnimi izseki, ki se počasi premikajo v ospredje in nato spet poniknejo v ozadje, toplo utripajoče nizkotonce in razne okoljske zvoke (veter, prasketanje ognja ipd.), ki glasbi dajejo geografsko sidrišče. Nikoli se nisem potikal po pokrajinah, po katerih je hodil Jenssen, a jih vseeno vidim in “slišim”. Arctic ambient, prepoznaven in specifičen.

When I leave

Algae and Fungi part 1. Proti koncu albuma udarijo bazične naravne sile. Ledeniki se lomijo, narava začne kazati grozečo podobo.

Too fragile To Walk On deluje kot sončen in prijazen dan po hudem neurju. Sončni žarki nežno božajo popotnika po licu, ki je tokrat odnesel celo kožo. Tokrat.

Advertisements