Ponavadi ni dobro, če se nabere preveč stvari: npr. neplačanih računov, prahu ali dela v službi. Obstaja pa tudi nekaj izjem: super je, ko se nabere več delov najljubše serije, ko z užitkom preposlušaš glasbene novosti prejšnjega meseca ali ko se nabere več izdaj istega izvajalca. V primeru Drexciye to omogoča poglobitev v prav poseben glasbeni svet, v glasbo, ki mestoma še dandanes zveni, kot da je prišla iz prihodnosti.
Journey of the Deep Sea Dweller je naslov 4-delne glasbene retrospektive, ki bo zamudnikom predstavila glasbo skrivnostne Drexciye, že prepričane pa spomnila na brezčasnost in močan avtorski pečat projekta. Projekta? No, dolgo ni bilo znano, kdo sploh stoji za imenom, saj sta James Stinson in Gerald Donald dosledno sledila logiki anonimnosti, torej tisti ideji, ki je krojila techno sceno na začetku. Prav tako sta z odklonilno držo do medijev in grajenjem svojevrstne mitologije večala skrivnostnost in draž projekta. Gerald in Stinson sta v svoj glasbeni svet vključila znanstveno fantastiko in tehnologijo ter ustvarila skrivnosten narod Dreksijancev, potomcev temnopoltih suženj, ki so jih gospodarji z ladij zaradi bolezni pometali v morje. Po legendi so se zarodki, ki so bili že v maternici navajeni na specifično okolje, prilagodili na življenje v morju in se naselili v podvodnih ruševinah. Tam so ustvarili svojo utopijo, družbo, v kateri ni prostora za običajne človeške slabosti. Fascinacija z vodnimi globinami, tehnologijo in znanostjo razkriva estetika naslovnic, kot tudi naslovi komadov (npr. Bubble Metropolis in Hydro Theory), lastna mitologija pa duet postavlja ob bok imenom, kot so Kraftwek, Sun-Ra ali Laibach.
Drexciya je nastala na začetku devetdesetih v Detroitu, zato se je učinkovito napajala iz tamkajšnje razvijajoče se techno scene, gverilskega glasbenega kolektiva Underground Resistance, zgodnjega electro hip-hopa, njune korenine ustvarjalnosti pa segajo tudi do nemških Kraftwerk, na kar napeljuje naslov enega izmed komadov (Aquabahn). Stvaritve sledijo logiki repeticije in so večinoma enostavno strukturirane. Okoli monotonih beatov – enkrat trdo zabijajočih, spet drugič rezkih in bičajočih! – se sučejo zvočna zaporedja, Stinson in Gerald pa z dodajanjem in odvzemanjem posameznih elementov ustvarjata napetost in s tem komade suvata naprej. V najbolj navdahnjenih trenutkih tako lahko slišimo odličnesci-fi electro/techno zapise, v bolj neposrečenih pa razsaja monotonija in nezapomnljivost – a takšnih trenutkov je na vseh treh kompilacijah malo.
Prvi del kompilacije obsega stvaritve, ki so izšle med leti 1992 in 1997. Na njem je predstavljen temeljni rezervoar idej, iz katerega je duet črpal. Za neposvečene je ravno prvi del najprimernejši, saj predstavlja srž tistega, kar Drexciya je. Za boljšo predstavo: Wavejumper, Hydro Theory, Aquarazorda in Sea Quake. Drugi in tretji del, ki sta izšla lani oziroma letos, pokrivata preostala ustvarjalna obdobja. Na njih slišimo različice osnov, estetska piljenja in določene premike, ki nakazujejo, da tudi v podvodnem kraljestvu vladajo principi evolucije. Dodatek: Journey Home, Neon Falls, Flying Fish in Aqua Worm Hole.
Ponovna izdaja duetove glasbe prinaša izboljšan zvok, ki je zdaj čistejši in jasnejši. Z osvežitvijo zvoka pride še bolj do izraza futurističen lesk njune glasbe in njena brezčasnost – pri določenih zapisih je težje določiti letnico nastanka, spet pri drugih težko verjeti, da imajo na grbi že dvajset let.
Drexciya je eno izmed najskrivnostnejših imen elektronske glasbe. Duet zaradi Stinsonove smrti ne deluje že od leta 2002, a glasba še vedno zveni sodobno in svojevrstno. Serija Journey of the Deep Sea Dweller predstavlja priložnost, da tudi zamudniki pokukajo v ta poseben glasbeni svet in nato raziskujejo naprej. Klasika.
Alles wird Muzak. Alle werden gleich. 